Občina Hrpelje-Kozina Na stičišču treh svetov
Občina Hrpelje - Kozina
Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina
Tel. (05) 680 01 50 Fax. (05) 680 01 80
E-mail: obcina.hrpelje-kozina@hrpelje.si

Dejavno vključevanje države v iskanje vodnega vira za ta del Slovenije pozdravljamo, a si želimo širše reševanje vodooskrbe za Obalo.

V Občini Hrpelje-Kozina smo z zanimanjem spremljali izjave obalnih županov in okoljskega ministra po srečanju v Kopru, 7. julija.  Dejavno vključevanje države v iskanje vodnega vira za ta del Slovenije pozdravljamo, a si želimo širše reševanje vodooskrbe za Obalo. Večina vodovodov Južne Primorske ima en vodni vir ali prevladujoč vodni vir, iz katerega vodovodi pridobijo večino vode za potrošnike, ki jih oskrbujejo. Že iz tega sledi, da so vsi vodovodni viri potencialno ogroženi, oziroma so potencialno ogroženi njihovi potrošniki, če vodni vir iz kakršnegakoli vzroka izpade iz obratovanja. Ocenjujemo, da bi bilo bolj primerno, da bi bil dodaten vodni vir za Obalo tudi rezervni vodni vir za Kraški vodovod, Kovod Postojna in Ilirsko Bistrico.

V predstavitvi predlagane rešitve vodooskrbe v Padežu (7.5.2020 med vodstvom Ministrstva za okolje in prostor in župani občin slovenske Istre in kraškega zaledja, v zvezi z izgradnjo vodnega vira Padež) je bilo precej nejasnosti, zato je bilo dogovorjeno, da bodo pristojni z ministrstva obiskali sedeže komunalnih organizacij za vodooskrbo (Rižanski vodovod, Kraški vodovod, Komunalo Ilirska Bistrica) in jim pojasnili nejasnosti, ki so bile izpostavljene na sestanku dne 07.05.2020. Do sestankov še ni prišlo.

Občina Hrpelje-Kozina nasprotuje reševanju vodooskrbe z akumulacijo na področju Brkinov. Glede na predstavljeni načrt smo prepričani, da je slabih strani akumulacije Padež več kot dobrih.

  • Investicija je visoka (naveden znesek je 100 mio €), ki bi ga bilo zagotoviti v enkratnem znesku, saj  predlagana zasnova investicije ne dopušča etapne, postopne izgradnje vodovodnih naprav.
  • Zaradi geološke prelomnice v bližini se poraja dvom v tesnitev akumulacijskega jezera, zaradi plasti fliša in apnenca obstaja velika nevarnost, da bi bili potrebni dodatni tesnilni ukrepi tal (injekcijske podzemne pregrade, tesnjenje tal), da bi dosegli potrebno tesnitev in bi zmanjšali odtekanje vode iz akumulacije v podtalje.
  • V zaledju predvidene zajezitve so naselja, izvaja se kmetijska dejavnost in površinska voda je bolj izpostavljena potencialnem onesnaženju v padavinski vodi. V  investicijo bi morali poleg vodovodnih naprav vključiti tudi ukrepe, da bi možnost onesnaženja površinske vode zmanjšali na minimum.
  • Ker po potokih in iz zaledja ne priteče dovolj vode, je predvidena zajezitev (manjša) reke Reke in črpanje vode v akumulacijo. Na tak način bo izgradnja bistveno vplivala na vodni režim Reke in predstavljala dodaten strošek.
  • Najbolj nas skrbi vpliv akumulacije na okolico. Zaradi akumulacije bo z vodo preplavljena velika površina. Na živalstvo in rastlinstvo taka masa vode verjetno ne bo imela bistvenega vpliva. Odločujoč bo vpliv zajezitve na življenje okoliških prebivalcev. Izvajanje gospodarske dejavnosti bo zaradi tega bistveno omejeno. Ker bo akumulacija zgrajena izključno za vodooskrbo, bo potrebno poskrbeti, da se k temu ne bo dodala uporaba v namene urejevanja nivoja vodotokov, za ribištvo in podobno. Vsaka nadaljnja dejavnost bo zmanjšala in omejila možnost uporabe za vodooskrbo.

Ob tem želimo poudariti, da Občina Hrpelje-Kozina podpira prizadevanja države za celostno rešitev vodooskrbe Regije Istra-Brkini-Kras ter Notranjsko-Kraške regije s povezovanjem vseh vodovodov na območju ter dodatne povečave kapacitet le-teh za zagotovitev zadostne in ustrezne pitne vode, nasprotuje pa reševanju vodooskrbe z akumulacijo na področju Brkinov.

Neokrnjena narava je bogastvo Brkinov, ki bogati kvaliteto življenja njenih prebivalcev in je hkrati priložnost za razvoj butičnega turizma ter ni primerna za tako velike infrastrukturne projekte in s tem povezano degradacijo okolja, vplive na kmetijstvo in sadjarstvo, po katerih so Brkini tako znani, ter poslabšanje kakovosti življenja njenih prebivalcev. Prav tako je svetovna naravna in kulturna dediščina Parka Škocjanske jame, na vplivnem območju katerega bi se zgodila degradacija in biosferno območje Kras (Unesco program Človek in biosfera), del nas in ne dovolimo, da se s posegi kakorkoli vpliva nanjo oz. jo poslabša. Prav slednje so zelo jasno izpostavili tudi predstavniki vasi na junijskem sestanku.

© 2015, Občina Hrpelje-Kozina - vse pravice pridržane