Občina Hrpelje-Kozina Na stičišču treh svetov
Občina Hrpelje - Kozina
Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina
Tel. (05) 680 01 50 Fax. (05) 680 01 80
E-mail: obcina.hrpelje-kozina@hrpelje.si

Ministrstvo za okolje si želi poiskati družbeno sprejemljivo vodooskrbo celotnega JZ dela Slovenije

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak se je v Pivki sestal z župani občin Pivka, Postojna, Ilirska Bistrica, Divača, Sežana, Komen in Hrpelje-Kozina. Pogovori so bili osredotočeni na zagotavljanje vodooskrbe slovenske Istre, pri čemer je minister Vizjak z ekipo župane seznanil z namero reševanja omenjene problematike.

Ministrstvo za okolje in prostor trenutno vodi postopek priprave državnega lokacijskega načrta, kar ob upoštevanju veljavnih predpisov in regulativ pomeni, da bo ministrstvo v okviru postopka opravilo tudi vse potrebne študije, med drugim tudi presojo vplivov na okolje. Minister in zbrani župani smo se strinjali o pomembnosti projekta povezovalnega vodovoda, ki ga izvajajo občine Divača, Ilirska Bistrica in Hrpelje-Kozina ter zagotavljanja oskrbe s pitno vodo, ne le za Obalo, ampak tudi za območje Notranjsko-kraške regije ter Krasa in Brkinov.

Zbrani župani smo sicer pozdravili aktivno vključevanje države v iskanje vodnega vira za slovensko Istro, a smo hkrati opozorili, da si želimo rešitve, ki ne bo poslabšala kakovosti življenja prebivalcev na območju občin. Znova smo izpostavili, da je neokrnjena narava bogastvo Brkinov, ki ne le bogati kvaliteto življenja njenih prebivalcev, ampak je tudi priložnost za razvoj butičnega turizma ter ni primerna za tako velike infrastrukturne projekte. Na možnost degradacije okolja, vplive na kmetijstvo in sadjarstvo, po katerih so Brkini tako znani, ter poslabšanje kakovosti življenja njenih prebivalcev ne opozarjamo le na Občini Hrpelje-Kozina, ampak so se za ohranjanje območja aktivno angažirali tudi prebivalci, povezani v civilno iniciativo.

Sestanek je bil zaključen z dogovorom, da bo ministrstvo sicer nadaljevalo s postopkom priprave državnega lokacijskega načrta, a je ob tem minister zbranim županom zagotovil, da bo v postopek vključena tudi javnost in da se bodo zavzemali za družbeno sprejemljivo rešitev.


Današnji sestanek je bil prvi v nizu usklajevanj, ki jih vsi župani in občinske uprave, ki smo bili prisotni na sestanku, pričakujemo tako s pristojnim ministrstvom kot s kolegi iz obalnih občin. Cilj iskanja rešitve vodooskrbe za občine slovenske Istre je pomemben; prav tako pa je pomembno, enako pomembno, zagotavljanje dodatnega vodnega vira za celotno območje občin, katerih župani smo sedeli na današnjem sestanku. Ideja o zajetju na območju Padeža in Suhorke ni nova, se je pa ob pripravi študij okoljskih vplivov in finančne plati v preteklosti izkazala kot neoptimalna. Zaradi posegov, ki bi močno vplivali na kakovost življenja naših občanom, ki bi vplivali na spremembo mikroklime in ki bi okrnili potencial za gospodarski oz. turistični razvoj v neokrnjenih Brkinih, ideji za izgradnjo zajetja na tem območju v Občini Hrpelje-Kozina nasprotujemo. Naše stališče se ni spremenilo. Nanj smo, ne samo v Občini Hrpelje-Kozina, danes jasno opozorili tudi okoljskega ministra in njegovo ekipo.

Zakaj nismo nasprotovali nadaljevanju postopka za pripravo državnega lokacijskega načrta za urejanje vodooskrbe?

Ker je v okviru priprave tega državnega lokacijskega načrta potrebna analiza študij, tako za določitev vplivov na okolje kot za določitev finančne vzdržnosti projekta. V Programu za pripravo državnega lokacijskega načrta je zapisano, da “glede na to, da je bilo v okviru reševanja problematike zagotavljanja zadostnih količin pitne vode za območje slovenske Istre ter zalednega kraškega območja v preteklosti izdelanih vrsta elaboratov, z upoštevanjem različnih konceptov in rešitev, se je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo odločilo, da vsa razpoložljiva gradiva ponovno ovrednoti z vidika hidrološke in hidrotehnične izvedljivosti, z vidika okolja s poudarkom na varstvu narave, z vidika urbanega in regionalnega razvoja ter z ekonomskega vidika.” Študije, ki so bile opravljene, so pokazale, da je idejna različica Padež med najdražjimi in z mnogo več okoljskimi vplivi kot ostale. V tem istem programu za pripravo državnega lokacijskega načrta je zapisano tudi, da “na podlagi analize prostora, pridobljenih smernic in analize le-teh, priporočil s prostorske konference ter ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. poglavju tega programa priprave, izdelovalec državnega lokacijskega načrta predlaga možne nove variante ali optimizacije predlagane variante. (…) Izdelovalec državnega lokacijskega načrta izdela primerjalno študijo, v kateri prouči variante v skladu s tretjim odstavkom 45. člena zakona o urejanju prostora. Variante se proučijo, ocenijo in medsebojno primerjajo glede vplivov na regionalni in urbani razvoj, glede na tehnične, okoljevarstvene in ekonomske kriterije ter družbeno sprejemljivost. V zaključku primerjalne študije izdelovalec predlaga in utemelji najustreznejšo varianto posega in poda usmeritve za njeno optimizacijo v sklopu izdelave strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.” S kolegi župani in predstavniki vseh treh vodovodov smo prepričani, da bomo s študijami v samem postopku lahko pristojno ministrstvo prepričali, da gre rešitve za vodooskrbo iskati drugje kot v akumulacijskih jezerih sredi Brkinov.

Nikogar ne puščamo na cedilu. V okviru veljavnih postopkov se trudimo pristojne, skupaj z drugimi občinskimi upravami na širšem območju, prepričati, da Padež ni prava izbira. Ko bo ministrstvo za okolje naredilo primerjalno študijo in imelo vso potrebno dokumentacijo, ki je zapisana v programu za pripravo državnega lokacijskega načrta, bo sledila javna razgrnitev v vseh občinah, ki se jih bo izbrana rešitev dotikala, tudi v naši. Javna razgrnitev traja vsaj 30 dni, ministrstvo obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave z objavo v uradnem glasilu ter na krajevno običajen način, vsaj en teden pred začetkom javne razgrnitve. Pristojno ministrstvo v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Ta mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve. V času javne razgrnitve in javne obravnave se evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov, ki se jih prouči, izdelovalec državnega lokacijskega načrta pa pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja v 30 dneh po končani javni razgrnitvi.

Današnji sestanek ničesar ni zaključil, nobena od možnih rešitev za varno vodooskrbo JZ dela Slovenije ni bila izbrana. Ministrstvo bo z delom, kot smo ga opisali zgoraj nadaljevalo, naša naloga pa je, da se v postopek aktivno vključujemo in poskrbimo, da bodo upoštevane vse izvedene študije ter da v času, ko bo prišlo do javne razgrnitve, ministrstvu jasno posredujemo pripombe in predloge. Zagotovo vas bomo o poteku obveščali. Skupaj, z aktivnim sodelovanjem, smo močnejši.

 

Občinska uprava

Foto: Simon Avsec

© 2015, Občina Hrpelje-Kozina - vse pravice pridržane