Občina Hrpelje-Kozina Na stičišču treh svetov
Občina Hrpelje - Kozina
Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina
Tel. (05) 680 01 50 Fax. (05) 680 01 80
E-mail: obcina.hrpelje-kozina@hrpelje.si

Odkritje kipa Borisu Racetu – Žarku

otvoritev_boris_race


boris_raceBORIS RACE – ŽARKO …
se je rodil 31. oktobra 1916 v Hrpeljah pri Trstu. Po izobrazbi je bil gradbeni tehnik, za kar se je usposobil na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Ta poklic je opravljal od leta 1937 – tudi med svojim ilegalnim odporniškim delom v Ljubljani. Zbiral je orožje, širil ilegalni tisk in oskrboval skladišča s tehničnim materialom. Po reorganizaciji OF je bil povezan z dvema sabotažnima skupinama. V decembru 1941 se je preko arhitekta Mihevca vključil v delo centralne tehnike Komunistične partije Slovenije. Član KPS je postal 2. novembra 1942. Najprej je vodil tehniko Petrač, od avgusta 1942 do aprila 1943 pa tehniko na Kodeljevem. Ko so italijanske okupacijske oblasti njeno delovanje odkrile, je bil junija 1943 obsojen na 30 let zapora. Iz kaznilnice v Parmi je bil izpuščen 31. decembra 1943. Od začetka januarja 1944 je bil aktivni partizanski učitelj v Hrpeljah, nato je prevzel vodstvo tehnike Slavnik v Brkinih. Junija 1944 je postal načelnik gradbenega odbora Pokrajinske tehnike pokrajinskega komiteja KPS za slovensko Primorsko, nato še namestnik pokrajinskega tehnika za Primorsko. Njegovo delo so Partizanske tehnike in tiskarne Slovenija, Slavnik in Doberdob. Ob osvoboditvi, maja 1945, je vodil tehnični oddelek urada za tisk pri Pokrajinskem narodnoosvobodilnem odboru v Trstu. Marca 1946 je začel delati v pisarni PNOO, marca 1947 pa je postal sekretar gospodarske komisije pri PNOO. V leto 1951 sega njegova angažiranost pri gradnji Kulturnega doma v Trstu, ki je bil odprt v decembru 1964. Gradbeništva se je kot samostojni podjetnik poprijel po sili razmer leta 1953. Član komunistične partije Slovenije je postal novembra 1942, po razkolu za časa kominforma pa član tajništva centralnega komiteja KP za STO. Od 1949 je bil tudi tajnik Slovensko hrvaške prosvetne zveze (kasneje SPZ, danes Zveze slovenskih kulturnih društev) vse do leta 1957, ko je postal njen podpredsednik. Medtem je bil leta 1954 med soustanovitelji Slovenske kulturno gospodarske zveze in od začetka član njenega izvršnega odbora. Od leta 1964 vse do decembra 1987 je z dvoletnim presledkom opravljal funkcijo predsednika SKGZ. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941, prejel pa je tudi številna odlikovanja in priznanja. Poročila, analitične zapise, polemične in priložnostne članke je objavljal največ v Primorskem dnevniku, Jadranskem koledarju, občasno še v Delu, Naših razgledih in v raznih zbornikih. Podpisal je tudi zbirko govorov, razmišljanj in člankov Razlogi za vztrajanje.

© 2015, Občina Hrpelje-Kozina - vse pravice pridržane