Cerkev sv. Štefana v Brezovici

Lipe so zaradi častitljive starosti in izjemne velikosti zaščitene kot naravne vrednote državnega pomena. Razvrščene so ob cerkvenem obzidju: dve raseta na njegovi notranji in dve na zunanji strani. Najdebelejši sta tisti poleg obeh obzidnih portonov. Po podatkih Območne enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave v Novi Gorici ima votla lipa ob levem portonu obseg 600 cm, lipa ob desnem portonu pa kar 620 cm. Te mere ju uvrščajo med najdebelejše lipe v zahodni Sloveniji.

Lipe v Brezovici so izjemna posebnost tudi po tem, da je znan točen datum, kdaj so jih vsadili! Jože Hotež, po domače Karlotov iz Britofa, je znal povedati, da mu je nekoč neki tržaški notar pripovedoval, kako je v arhivih našel zapisano, da so lipe pri cerkvi sv. Štefana zasadili 13. in 15. aprila 1548. Bilo jih je šest in menda so bile mladike visoke poltretji meter. To pričevanje je objavljeno tudi v njuni knjigi Stare slovenske lipe, ki je izšla leta 1973 pri Mohorjevi družbi Celje.

V starem urbarju ali gospodarski knjigi cerkve sv. Štefana v Brezovici pa smo našli še en zanimiv podatek: leta 1675 so vanj zapisali, da je imela cerkev med drugim premoženjem tudi dva panja ali roja čebel in eden izmed njiju je bil v lipi na pokopališču nasproti vhoda v cerkev. To pomeni, da so bile brezovske lipe že takrat precej stare, kar vsaj posredno pritrjuje navedbi tržaškega notarja. Dve izmed šestih lip sta se kasneje začeli sušiti in so ju posekali še v času avstro-ogrske države. Hujši od svetovne vojne pa je bil za brezovske lipe katastrofalen žled leta 1952. Tako hudo jih je oklestil, da so se Brezovčani bali, da si ne bodo več opomogle. Po pričevanju domačina Justa Ivanoviča so takrat odpeljali izpod njih kar trideset voz polomljenih vrhov in vej, ki so prej segale vse do cerkve in župnišča na drugi strani.