Opisi poti in datoteke s trasami za prenos. Na koncu vsakega opisa je zip datoteka s trasami v različnih formatih za GPS naprave.
1 – STENAJezero – Stena (1 ura, lahka)
Na začetku poti pri cerkvici na Jezeru, primerne za vsakogar, se lahko povzpnete na razgledni stolp pri istoimenski vasi. Nadaljujete vzpon po poti z markacijami. Na razpotju sledite oznakam za Steno. Na povratku sledite kolesarski stezi in pešpoti do razcepa in naprej do izhodišča v naselju Jezero.
2 – GRIŽA
Boljunec – razgledni stolp pri vasi Zabrežec – Botač – Boljunec (približno 2 uri, lahka)
Sprejemni center NRD Glinščice* – Boljunec – Gornji konec, sledeč markacijam. Po prvem mostu na razcepu proti Muhovemu gradu. Prispeli boste do stolpa z razgledom vse do morja. Nadaljujete do steze za pešce in kolesarje, do Botača. Vračanje v Boljunec. Vzdolž trase se lahko podate tudi proti cerkvici sv. Marije.Srednje strmo, zato je potrebna previdnost.
Pesek – Gročana – Velika groblja na Kokoši (približno 3 ure, lahka)
Od cerkvice na Pesku se podate po kolovozni poti št. 28. Tukaj se začne pot do Velike groblje na Kokoši, gomile iz bronaste dobe z razgledom. Na vrhu Kokoši, na slovenski strani, je planinska koča. Z vrha se spustite po poti z markacijami v smeri Gročane do izhodišča. V bližini se nahajajo ostanki starodavne ledenice, ki so jo nekdaj uporabljali za predelavo in shranjevanje ledu.
Vrhpolje – Kokoš (približno 1,5 ure, lahka)
Začetek označene poti je na križišču pred vasjo Vrhpolje ali pri cerkvi sv. Tomaža nad Vrhpoljami. Na razpotju, pred katerim se asfaltna cesta iz vasi konča, nadaljujemo levo v smeri Kokoši (naravnost Veliko Gradišče) po zložni makadamski cesti.
4 – VERTIKALA
Jezero – Stena – Botač – Socerb – Dolga krona (približno 4 – 5 ur, lahka pot z nekaj zahtevnimi odseki, ni krožna, začeti jo je mogoče tudi pri sprejemnem centru)
Traso vertikale je začrtalo Slovensko planinsko društvo Trst. Poteka med hribi in griči, ob slovensko-italijanski meji, po ozemlju, na katerem prebiva slovenska narodna skupnost v Italiji. Vertikala je označena z modro-belimi okroglimi markacijami.
Vertikala vstopi v dolino Glinščice v bližini razglednega stolpa pri vasici Jezero, se nadaljuje pod Draškim Krasom, povzpne na Steno, spusti v Botač in se vzpenja po nasprotnem pobočju do cerkvice sv. Marije na Pečah, nato pa se spusti po drugi strani v dolino Suhe pod stenami, ki so posvečene slovenskemu alpinistu in filozofu Klementu Jugu (1889 – 1924). Nadaljuje se po grebenu. Na križišču se lahko podate proti Socerbu sledeč oznakam za grad. Vertikala je urejena in označena do Milj.
Boljunec – Botač – Beka (približno 3 – 4 ure, lahka)
Odprta je bila leta 1981 na pobudo čezmejnih prebivalcev. Trasa poteka po starodavni poti soli, ki so jo stoletja uporabljali kranjski trgovci za povezavo s tržaškimi solinami preko Žavelj. Legenda pravi, da gre verjetno za pot, ki jo je uporabljal že Martin Krpan (slovenski literarni junak) za tihotapljenje soli iz Istre na svoji muli. Na sprehod po stezi prijateljstva se lahko podate v Boljunec do Botača. Tamkaj prečkate most, ki je nekdaj predstavljal mejo med Slovenijo in Italijo, in nadaljujete sledeč markacijam do Beke-Ocizle. Prijetna pot poteka med gozdovi in kraško gmajno.
Beka – Botač – Beka (približno 2 – 3 ure, lahka)
Krožna pot. Start na Beki pri »karavli«, spust po strmejši atraktivni poti do Botača, vračanje po položnejši poti do Beke k cerkvi sv. Lovrenca.
Opozorilo: Zaradi del na 2. tiru, je do nadaljnjega del pešpoti ZAPRT za pohodnike in kolesarje. Urejen in označen je obvoz preko Mihel.
Trst – Botač – Draga – Kozina ali obratno (12 km) možen je pričetek še na Klancu ali v Mihelah (približno 6 – 7 ur, lahka, etapo je mogoče začeti na kateremkoli odseku poti)
Pot poteka po trasi opuščene železniške proge Trst-Hrpelje, ki je obratovala med letoma 1887 in 1959. Zgrajena je bila v pičlih 20ih mesecih. Gradilo jo je 2.600 delavcev na stroške avstro-ogrske vlade. Povezovala je Trst z Bohinjsko železnico, ki je povezovala Istro in Gorico, od koder se je nato vzpenjala proti središču tedanjega avstro-ogrskega cesarstva. Ohranjenih je veliko nekdanjih postaj in železniških objektov, kot so tuneli, izkopani v skalo.
Lipica – Kokoš – Veliki Klek – Dolina Glinščice – Milje (skupaj približno 4 + 4 h, lahka, etapo je mogoče začeti na katerem koli odseku)
750 kilometrov dolga pešpot poteka od Großglocknerja / Velikega Kleka v Avstriji do italijanskih Milj in prečka Koroško, Slovenijo in Furlanijo Julijsko krajino. Predzadnja in zadnja etapa potekata iz Lipice v Sloveniji po obronku kraške planote čez Kokoš in Veliko Gradišče do Doline Glinščice, od koder se je potem mogoče spustiti še do Milj in Jadranskega morja.
Slovenska planinska pot vodi na Slavnik iz Prešnice (1,5h), lahko pa se povzpnete na vrh tudi iz Hrpelj po eni prvih markiranih poti na Primorskem (3h), iz Podgorja (1,5h) ali iz Skadanščine (2h). Vse poti so dobro shojene in označene.
4,5 km dolga pot, označena in speljana mimo biserov: vaški vodnjak, cerkev sv. Antona, »kalonje«, kalov, »štirnic«, stopenjce Matere Božje, pečine s skritim zakladom … Start je pri info tabli nasproti šole v Hrpeljah (info – Vladimir Grželj, +386 31 539–028 in Darij Jelušič, +386 41 282–453)
Ocizla – Beka – Ocizla (2 uri, lahka)
Označena pot prične sredi vasi Ocizla ob informacijski tabli. Rumene markacije vodijo mimo izvira Luze, razvalin mlinov, naravnega mostu z Miškotovo jamo, Maletove jame s slapom, spodmola … Pot je posvečena spominu na tigrovce – prve borce za Slovenijo. Skupinski pohodm je organiziran vsako leto v nedeljo, najbližjo 10.6., v organizaciji ŠKTD Zveza Ocizla. (info – www.drustvo-ocizla.si)
Botač – Beka (približno 2h hoje, lahka)
Poteka od Botača do Beke po eni od poti, ki so jih nekdaj uporabljali graničarji. Začne se s prečkanjem podrtega mostu čez Grižo in nadaljuje po razglednem melišču. Ob poti so številni mejni kamni. Ogromni hrasti opominjajo na to, da se v obmejni pas ni smelo posegati. Tik pred Beko pot prečka pašnik in kal in se zaključi ob velbanem vodnjaku.
Poti potekajo mimo bunkerjev iz 2. svetovne vojne, partizanske bolnice, opuščenega mlina ob Glinščici in cerkve sv. Trojice.
