Velika razdrobljenost gozdne posesti otežuje strokovno delo z zasebnimi gozdovi ter optimalno izrabo lesa in potencialov gozda. Tudi pri reševanju tega problema se moremo učiti iz preteklosti z obujanjem agrarne skupnosti – prastare oblike upravljanja skupnega premoženja. To še posebej dokazuje Agrarna skupnost Vrhpolje a.s., najbolj skrbni lastnik gozda v Kraškem GGO za leto 2019.
Teža skrbi za gozdove na Krasu se s pogozdovanja prenaša na njihovo ohranitev in nego ter varstvo pred požari.
»Za kraški gozd je mogoče skrbeti skupaj, a le, če se dela dobro, pošteno in pregledno,« je vodilo Silvestra Sikoška, ki je pobudnik in gonilna sila AS Vrhpolje a.s. že vse od leta 2001.
Danes 31 jusarjev AS Vrhpolje a.s. gospodari v skladu z dolgoletnim izročilom z 278 hektarji večinoma gozdnih zemljišč, od tega se 3.8 hektarjev nahaja v sosednji Republiki Italiji. Njihovi gozdovi cera in črnega gabra ter črnega bora poraščajo pobočja Videža in Goliča na obeh straneh Vrhpoljskega polja. Ker je večina članov AS prestarih za varno delo v gozdu, večino poseka opravi zunanji izvajalec. Mlajše člane so usposobili za delo v gozdu tako, da je ZGS na njihovo pobudo v Vrhpolju organiziral tečaja za varno delo z motorno žago in traktorjem.
Z rednimi in sanitarnimi sečnjami so v preteklem desetletju vsako leto posekali 300 m3 lesnih sortimentov. Vsakemu članu AS pripada sorazmeren delež drv, prihodka od prodaje hlodovine pa ne razdelijo, ampak ga vložijo v skupno gozdno posest. Nekdanje borove sestoje nameravajo s premeno spremeniti v gozdove avtohtonih listavcev. Negovalna dela v gozdu opravijo sami, njihov zadnji podvig je bila priprava 1 ha borovega pomlajenca na naravno obnovo. Površino jusarskih gozdov so povečali z nakupi zasebnih parcel, načrtujejo tudi nakup traktorskega mulčerja. Posebno pozornost posvečajo sanaciji vetroloma in protipožarni preventivi. Vsako leto sami zagotovijo prevoznost preko 5 km protipožarnih presek.
Čut za sobivanje s prostoživečimi živalmi so pokazali z obnovo kala pri cerkvi sv. Tomaža, družbeno odgovornost pa so pokazali tako, da načrtujejo s čistilnimi akcijami lastnoročno rešiti problem črnih odlagališč, ki jih ob državni meji ustvarjajo begunci.
Njihovo sodelovanje z ZGS je že utečena praksa, zelo uspešno sodelujejo tudi z lovci. Da bi tudi drugim agrarnim skupnostim olajšali delo, so se aktivno vključili v nastajanje Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije, tudi v prihodnje pa se bodo posvečali predvsem lokalnemu okolju.
Bogdan Magajna, ZGS OE Sežana
Foto: Silvester Sikošek, arhiv ZGS.
