Domen, najprej te želimo malo spoznati. Kako bi se opisal?
Najprej sem Hrpeljčan. Po končani osnovni šoli sem se vpisal na Gimnazijo Vič in štiri leta preživel večinoma v Ljubljani. Trenutno sem študent drugega letnika kemije z molekularno fiziko na Imperial College v Londonu. Dobro leto že živim v Londonu, čeprav izkoristim vsako priložnost, da se vsaj za nekaj dni vrnem domov.
Poleg šolskih obveznosti sem vedno čutil željo po nečem več. Nenazadnje sem se zato tudi vpisal na Gimnazijo Vič, ki slovi po tem, da dijakom omogoča mnoge obšolske dejavnosti. V drugem letniku sem se zanimal za izdelavo raziskovalne naloge in imel veliko srečo, da sem na Kemijskem inštitutu spoznal izjemne ljudi, ki sem jim neizmerno hvaležen za vse, kar so mi v tistih letih dali.
Podobno vodilo kot pri prehodu iz osnovne v srednjo šolo sem imel tudi pri izbiri fakultete. Želel sem nekaj več. V Sloveniji me nobena fakulteta ni posebej pritegnila, ameriške pa so bile predaleč. Imperial College združuje oboje, po kvaliteti je v samem svetovnem vrhu in London nam je relativno blizu. Tudi sedaj mi šolske obveznosti niso dovolj, čeprav zahtevajo celega človeka. Še vedno čutim željo po nečem več in že načrtujem nove projekte …
Kaj te navdihuje na tvoji poti, od kod črpaš notranjo motivacijo? Kaj je pomembno pri uspehu?
Verjamem, da je ključ do uspeha notranja motivacija, ki sestoji iz več prvin. Osnova je vsekakor veselje do tega, kar počneš. Potrebno je še veliko trdega dela, vztrajnosti in vedoželjnosti. Pri raziskovanju se ob vsakem odgovoru pojavi vedno več novih vprašanj. Gre za začaran krog. Treba je najti ravnovesje med težnjo po odkrivanju novega in zadovoljstvom nad opravljenim delom. Ideje se mi porajajo skozi delo. Tudi v naravoslovju je izredno pomembna ustvarjalnost. Bolj ko ima področje dela definirane zakonitosti, kar zagotovo velja za naravoslovje, težje je razmišljati drugače. Težje je biti ustvarjalen. Če želiš dosegati mejne primere, ki vodijo do novih spoznanj, moraš biti inovativen, kar je najtežje prav v svetu enačb in aksiomov.
Zanimiv se mi zdi pogled nekaterih profesorjev na uspeh. Večina jih pripisuje zelo malo zaslug talentu, nekateri celo pravijo, da sploh ne obstaja. Glavni sestavini za uspeh naj bi bili trdo delo in okolje. Po eni strani je to res. Kaj sploh je talent? Gre za predispozicije, različni ljudje so nadarjeni na različnih področjih. Lahko pa nekdo, ki je manj nadarjen na določenem področju, prehiti bolj nadarjenega s trdim delom. Stimulativno okolje igra veliko vlogo. Na primer, koliko truda je treba vložiti v 2 uri učenja, če se vsi sošolci ves dan zabavajo. In kako enostavno se je učiti 2 uri, če vsi ostali delajo po 5 ur.
Kakšni so tvoji cilji?
Moj glavni cilj je osvojiti potrebna znanja, ki so temelj za izvajanje raziskav. Želim si postati del ekipe, ki bo s svojo inovativnostjo, znanjem in delom znala premikati meje. Raziskovalna ekipa bo morala imeti po eni strani močne kompetence v poznavanju kemičnih, fizikalnih in bioloških mehanizmov delovanja človeškega telesa, na drugi strani pa bo ključno poznavanje matematičnega zapisa delovanja le teh. Nujno je dobro poznavanje računalniške opreme in programiranja. Poleg tega bi rad znanost približal širši javnosti, saj menim, da preveč ljudi znanost dojema kot nekaj njim nedosegljivega. Nemogoče je, da bi vsi ljudje razumeli vse, kar se pojavlja v znanosti, pomembno pa je, da vsaj približno vedo, kako določene stvari delujejo. Na ta način bi bolj cenili znanstvene dosežke, znanstveniki pa bi bili zaradi podpore širše javnosti še bolj motivirani za svoje delo. Nenazadnje je naše življenje takšno, kot je, prav zaradi vseh preteklih znanstvenih dosežkov.
Seveda pa je življenje mnogo več od samega doseganja akademskih dosežkov. Velikega pomena je, da se človek razvija tudi na drugih področjih, da zna prisluhniti in pomagati ljudem, kar ga dela srečnega, kar mu pomaga, da je Človek.
Povej nam nekaj več o svojih načrtih?
Moj kratkoročni načrt je pridobivanje znanj v okviru rednega enovitega magistrskega študija na Imperial Collegeu v Londonu. Za tem se skriva redno obiskovanje predavanj, izvajanje laboratorijskih vaj in samostojno utrjevanje snovi. Nenazadnje je treba opraviti vse izpitne obveznosti.
V poletnih počitnicah načrtujem nadaljevanje raziskovalnega dela. Menim, da je prav v študijskih letih najpomembneje, da si naberemo čim več znanja in izkušenj. Na Imperial Collegeu imajo podjetja iz Velike Britanije in Evrope predstavitve svojega dela in možnosti vključitve študentov v njihove procese raziskovanja. Načrtujem izvesti kratko analizo ponujenih možnosti in se vključiti v raziskovalni proces izbranega podjetja ali raziskovalne ustanove. Menim, da bo to odlična izkušnja in praktična nadgradnja pridobljenih teoretičnih znanj.
Kemija, fizika in matematika so bili že od nekdaj tvoji najljubši predmeti. Kaj bi rekel tistim, ki niso ravno ljubitelji naravoslovja, kaj je tisto, kar očara pri naravoslovju?
Mene osebno očara predvsem razumevanje mehanizmov in zakonitosti, ki razložijo, zakaj se stvari zgodijo, kot se zgodijo. Na primer: zakaj letalo leti, zakaj snovi spreminjajo agregatna stanja in v odvisnosti od česa in podobno. Izjemno je, kako so veliki misleci v preteklosti vse to uspeli razložiti. Po drugi strani pa prihajamo do odkritij, ki kažejo na to, da so bile naše prvotne ugotovitve napačne ali pa vsaj netočne. Navdušuje me spoznanje, kako so vse te vede med seboj povezane. Ni več dovolj, da si izvrsten kemik, fizik ali matematik. Seveda pa ne moremo biti vsi navdušeni nad enim samim področjem. Nekdo je lahko izjemen zgodovinar, spet drugi odličen književnik ali športnik.
Pa poglejmo malo v študijsko obdobje? Kako sploh prideš na Imperial College? Kako je izgledalo prvo leto študija? Kaj je bilo najtežje? Kakšen je tvoj delovni dan?
Imperial College se uvršča med deset najboljših naravoslovnih fakultet na svetu. Za vsako razpisano študijsko mesto se vsako leto poteguje osem kandidatov iz celega sveta. Težko natančno povem, kaj vse je potrebno, da je nekdo sprejet na Imperial, saj kriteriji pri izbiri študentov niso javno dostopni. Seveda je treba dosegati najvišje ocene na prejšnji stopnji izobrazbe, še pomembnejši pa so, po mojem mnenju, dosežki pri obšolskih dejavnostih, razne raziskovalne naloge, tekmovanja iz znanja in podobno. Prijava in izbirni postopek potekata v več korakih. Najprej se je treba prijaviti na želeni program prek sistema, ki ureja vse prijave na univerze v Angliji. Kandidati, izbrani v prvem krogu, so nato povabljeni na intervju, kjer se z njimi pogovarjajo profesorji, temu sledi še pisanje testa. Čez nekaj dni sporočijo svojo odločitev. Sprejeti kandidati praviloma dobijo še pogoje, ki jih morajo izpolniti. V mojem primeru je bila ocena 5 na maturi pri kemiji, matematiki in fiziki.
Študijsko leto se začne 1. oktobra in je razdeljeno na 3 semestre po 11 tednov. Med prvim in drugim semestrom so 3 tedni brez predavanj, med drugim in tretjim pa 5 tednov. Snov iz prvega semestra je ocenjena v začetku januarja, dodaten predmet, ki se poučuje v prvih dveh semestrih, v začetku maja, vsi ostali predmeti pa na koncu junija. Velik poudarek je na tem, da znamo karkoli iz prejšnjih let ali semestrov. Tako je lahko na izpitu na koncu drugega letnika tudi snov iz 1. semestra 1. letnika. Izpiti so kombinirani, torej sestavljeni iz več predmetov. Ne pišemo ločenih izpitov iz različnih predmetov, ampak izpite, ki imajo po nekaj vprašanj iz različnih predmetov. Poleg tega so tudi razmeroma dolgi – v povprečju približno 3 ure.
Delovni dan se v Angliji začne ob 9. uri. Mnogi se domov vračajo šele ob 19. uri (študentje pogosto še pozneje), kar pomeni, da nam prav dosti časa za dodatne aktivnosti ne ostane. Dan je razdeljen na predavanja in laboratorijske vaje. V prvem letniku so laboratorijske vaje trajale 3 ure in so bile zato dopoldne. V drugem letniku laboratorijske vaje trajajo 5 ur in so popoldne. Seveda nimajo vsi študentje laboratorijskih vaj istočasno, zato se občasno zgodi, da imaš popoldne prosto. To sta samo dva tedna na semester.
Primer tedenskega urnika: srede popoldne so proste in so namenjene športnim dejavnostim. Sam običajno igram nogomet. Kemijski oddelek ima dobro organizirano skupino, ki igra ob sredah popoldne. Pogosto so med igralci tudi profesorji, zato je modro včasih malce popustiti nogo s plina .
Ker je ogromno obveznosti čez teden, se običajno dela tudi čez vikend. Glavna knjižnica ima pet nadstropij in je tudi ob sobotah in nedeljah nabito polna. Sicer pa je odprta 24 ur na dan 7 dni v tednu. To pa ni edini prostor, kjer lahko delaš. Posamezni oddelki imajo svoje prostore za študente. Kemijski oddelek ima dve računalniški sobi in mnogo študijskih sob.
Prav tu se kaže razlika v velikosti ustanove. Imperial College ima milijardni proračun in kvaliteta ter količina virov sta nepredstavljivi. Advanced Hackspace, Imperial White City Incubator, Scale Space, Translation and Innovation Hub, FoNS Mad, UROP, IROP …, najbrž sem jih polovico pozabil. Gre za vodilni znanstvenoraziskovalni kompleks na svetu.
V lanskem šolskem letu smo študentje izrazili potrebo po večjih ekranih v študijskih sobah. Čez poletje so preuredili vse sobe, namestili nove table čez celotne stene, računalnik in televizijo kot monitor. V tem poletju so samo v kemijskem oddelku vložili 170 milijonov funtov v razvoj in nadgradnjo obeh campusov.
White City Campus je nastal s širitvijo Collegea. Prvi in drugi letniki smo še na stari lokaciji, v t. i. South Kensington Campusu, tretji in četrti pa so se že preselili na novo lokacijo, v nove prostore.
Kaj pa sošolci? Se je stkalo kakšno posebno prijateljstvo?
Sošolci prihajajo iz različnih okolij, približno polovica študentov je tujcev. V študentskem domu, kjer sem bil nameščen, sem se največ družil s sošolci in najbližjimi prijatelji, ki prihajajo z Norveške, iz Anglije, Hongkonga in Romunije. Za sprostitev smo občasno ob večerih igrali biljard ali pa namizni nogomet. Imeli smo tudi skupno pripravo večerje. Vsak od nas je bil enkrat tedensko zadolžen za pripravo večerje za vse. Zanimivo je bilo, saj je vsak od nas običajno pripravljal svoje tradicionalne jedi. Prijatelj Daniel iz Norveške me je v letošnjem poletju tudi obiskal in s ponosom sem mu razkazal našo prelepo deželo. Z veseljem povem, da je bil naravnost navdušen.
Kje v Londonu se nahaja Imperial College? Kje si nastanjen in kako je s hrano?
Imperial College se nahaja na treh lokacijah v Londonu. Najstarejši in do nedavnega glavni del, kjer se trenutno tudi odvijajo vse moje študijske dejavnosti, je v South Kensingtonu, enem najbogatejših predelov Londona. Na cestah niso redkost avtomobili, vredni več kot pol milijona evrov. Campus je obdan z muzeji, kot so Science Museum, Victoria and Albert Museum in Natural History Museum, ki je naravnost ogromen. Severno od Collegea se nahajata tudi Royal Albert Hall in Hyde Park, pa seveda tudi Kensingtonska palača. V prvem letniku je za namestitev poskrbljeno s strani Collegea. Sam sem bil nastanjen v Wilson House, ki je tik nad Hyde Parkom, zelo blizu Paddingtona. Vsakodnevno sem se sprehajal skozi Hyde Park do faksa, lepše poti si ne bi mogel zamisliti.
Nad angleškimi prehranjevalnimi navadami nisem najbolj navdušen. Kosilo je skoraj praviloma sendvič, pogosto zraven tudi jabolko in vrečka čipsa. Je pa dosti ljudi iz različnih okolij, ki prinesejo svoje navade in kulturo, kar pomeni, da je vse skupaj precej pisano.
Kaj pa hobiji? Nekoč si igral nogomet, igraš harmoniko. Kaj počneš v prostem času in kako si spočiješ glavo?
Nekoč sem aktivno treniral nogomet, sedaj pa igram za ekipo fakultete Imperial College. V prvem letniku so bile prva stvar, ki so mi jo starši poslali po pošti v London, moje kopačke in ščitniki. Glede na to, da sem sicer zelo zaseden s študijem, je sprostitev vezana le še na obiske fitnes centra in druženje s prijatelji ob večerih.
Rad bi se zahvalil Občini Hrpelje – Kozina in Zavarovalnici Triglav, ki sta mi pomagali na moji poti. Študij v tujini jemljem kot izjemno priložnost, pri čemer se zavedam, da predstavlja tudi veliko obremenitev. Po dobrem letu izkušenj lahko rečem, da bi ga priporočal vsakomur, ne samo z akademskega vidika, temveč tudi zaradi novih obzorij, ki jih prinese življenje v velikem mestu, stran od doma. Neprecenljive so tudi vse prijateljske vezi, ki se spletajo med študijem z ljudmi z vsega sveta. Če kogarkoli zanima še kaj, bom z veseljem odgovoril. Moj e-mail je: domen.pregeljc18@imperial.ac.uk
Domen Pregeljc
