Od 20. novembra v spominskem parku spomenika NOB na Kozini stoji doprsni kip Borisa Raceta – Žarka, partizanskega prvoborca in soustanovitelja ter dolgoletnega predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), osrednje organizacije Slovencev v Italiji. Kip je svojemu voditelju ob stoletnici rojstva želela postaviti SKGZ, pobudo pa je skupaj z medobčinskim odborom ZZB z veseljem prevzela Občina Hrpelje – Kozina, saj je bil Race pred stotimi leti rojen v Hrpeljah.
Še pred nedeljsko proslavo na Kozini so kopijo Racetovega doprsnega kipa, ki ga je izdelal akademski slikar Klavdij Palčič, postavili tudi v Trstu, in sicer v sejni dvorani SKGZ, ki je bila po njem tudi imenovana. Slovesnosti v Trstu se je 18. novembra udeležila tudi županja Občine Hrpelje – Kozina Saša Likavec Svetelšek. Dva dni pozneje, v nedeljo, 20. novembra, je bilo ob veliki udeležbi domačinov in ljudi iz zamejstva odkritje spomenika v spominskem parku na Kozini. Za to priložnost je bil kot slavnostni govornik povabljen prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki je Borisa Raceta – Žarka ob številnih stikih, ki jih je Race kot voditelj v zamejstvu vzdrževal z matično državo, dobro poznal.
Na svečanosti, ki jo je povezovala Ana Godnik in ji je z borbeno pesmijo dal ton Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič pod vodstvom Pie Cah, je najprej spregovorila županja Saša Likavec Svetelšek. Med drugim je poudarila, da mora veličino Raceta in njegovih dejanj spoznati tudi mlajša generacija, da vrednote in prizadevanja za boljši danes in jutri ne bodo šle v pozabo.
„Čas je, da postanemo dovolj zreli in odgovorni: do soljudi, do slovenstva in slovenske države ter do vrednot, kot so spoštovanje, zaupanje, ljubezen in mir. Samo če bomo znali ceniti pogum tako velikih ljudi, kot je bil Race, bodo te vrednote ostale zapisane v zgodovini.“
Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je dejal, da sodi Boris Race – Žarko med najbolj prodorne osebnosti Slovencev v Italiji. V narodnoosvobodilno gibanje je vstopil že na samem začetku, opredelitev mladega moža pa ni bila le izraz upora proti nacifašizmu, zrasla je tudi iz vere v pravičnejšo družbo, človekovo svobodo in dostojanstvo. Če smo danes kot narodna skupnost zaščiteni in priznani, se moramo zahvaliti ljudem, kot je bil Boris Race – Žarko, je še povedal Pavšič.
Slavnostni govornik Milan Kučan se je spomnil Raceta kot sijajnega človeka z občudovanja vredno življenjsko potjo. Poudaril je pomen Racetovega dela, predvsem prizadevanja za zaščitni zakon, za rast in razvoj Slovencev v Italiji ter stike, ki jih je vztrajno ohranjal z matično domovino. Bil je tudi ponosen, ko smo si Slovenci priborili samostojno državo in da smo do tega cilja prišli po mirni poti, je še dejal Kučan. V nadaljevanju je podal pogled na današnji svet in Evropo, ki se je od Racetovih časov radikalno spremenila. Politična sposobnost sporazumevanja se umika rožljanju z orožjem, oboroževanju, grožnjam in sankcijam. Tudi Slovenci smo bili z lažjo zaveznikov potegnjeni v vojno v Iraku, je dejal Kučan in dodal, da zavzemanje za mir danes zahteva opredelitev do dogajanja v Iraku, Siriji, Libiji in Afganistanu. Obsoditi je treba prave povzročitelje teh vojn, razkriti pravo naravo merjenja geostrateških interesov na hrbtih nesrečnih, nič krivih, z domov pregnanih ljudi. Treba je zahtevati, da se vojne končajo in konflikti rešujejo z dialogom, kar naj zahtevajo tudi slovenski politiki, je še povedal prvi predsednik Slovenije in izrazil prepričanje, da bi se taki zahtevi pridružil tudi Boris Race – Žarko, človek, ki je na temelju svoje izkušnje spoznal razčlovečenje, ki ga prinaša vojna.
Dušan Udovič
