»4 bellows 4 tales«
vabi na koncert:
»Glasbeno potovanje v svet emocij«
Kulturni dom Hrpelje, sobota, 24. februar, ob 19.00
V mesecu kulture vstopnine ni!
»4 bellows 4 tales« sestavljajo:
Polona Tominec – gumbna harmonika
Stefano Bembi – klavirska harmonika
Zoran Lupinc – harmonika trieštinka, diatonična harmonika, klavirska harmonika
Maurizio Marchesich – bandoneon, gumbna harmonika, harmonika trieštinka
Kratko, a fascinantno glasbeno popotovanje v zgodovino, zvene, tradicijo in razvoj harmonike oziroma harmonik. Ni naključje, da izhajamo iz tržaške harmonike – tiste, ki je skozi izjemno popularno glasbo in njene graditelje navdihnila rast tega inštrumenta v Italiji do današnje harmonike. Glasbilo s tisočimi barvami, izraz ljudstev in kultur. Etno glasba in kulturna glasba. Preproste konstrukcije in zapletena mehanika. Tipke, gumbi in mehovi, ki oživijo kratke vdihe ali neskončne vzdihe, poetične, melanholične, praznične, močne melodije, ki jih ponesejo preprosti, vedri, včasih zapleteni in neustavljivi ritmi. Glasbeni, zvočni in udarni učinki teh čudovitih in prefinjenih inštrumentov ustvarjajo evokativno in sugestivno vzdušje.
Kvartet harmonik »4 Bellows 4 Tales«, rojen leta 2020 sredi pandemije, je edinstven, saj izvajalci uporabljajo različne vrste harmonik: gumbno, tipkovniško, diatonično in bandoneonsko. Tako dajejo življenje različnim glasbenim zvrstem, ki jih včasih tudi prepletajo, saj so zgodbe uporabljenih harmonik in izvajalcev različne, ki ustvarjajo tradicionalne ali povsem nove tonske in zvočne mešanice v harmonikarski panorami.
Polona Tominec se je začela učiti harmoniko pri osmih letih. Prejeto priznanje s prvo nagrado na Mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Pulju (1997) je bila pomembna etapa v njenem glasbenem izobraževanju. Po umetniški maturi v Kopru je nadaljevala študij na Filološko-umetnostni fakulteti (FILUM) v Kragujevcu. Leta 2011 je pridobila štipendijo Gesellschaft Obergerwern v Bernu, ki ji je omogočila, da je aprila 2012 nastopila na Kulturcasinu v Bernu in nadaljevala študij na Performance and Pedagogical Masters of Hochschule der Künste Bern. Nastopala je kot solistka in v komornih zasedbah od dua do kvinteta ter tudi z orkestrom, pri čemer je igrala v Srbiji, na Hrvaškem, Češkem, v Švici in Italiji. Bila je solistka Godalnega orkestra Mirarco v Sloveniji in je sodelovala pri Harmonikarskem orkestru Synthesis v Trstu. Kot solistka je dosegla pomembna priznanja, med drugim na tekmovanju Zvezdane staze v Kragujevcu leta 2006, tekmovanju harmonikarjev Veseli Smederevo leta 2007, mednarodnem tekmovanju Città di Castelfidardo leta 2010 in mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Beltincih leta 2011.
Stefano Bembi je harmonikar, pianist in organist. Koncertno deluje v Italiji in tujini. Zmagovalec številnih državnih in mednarodnih tekmovanj, med drugim leta 1980 na Dunaju na 30. World Accordion Trophy, ki ga je promovirala »Confédération Monde l'Accordéon«. Je harmonikar »Niente Banda«, jazz/balkanske skupine »Pupkin Kabarett«, čezmejnega tria »HisTrio« s hrvaško čelistko in pevko Biko Blasko in slovenskim saksofonistom Tomažem Nedohom, »I Virtuosi del Carso«, ki spremlja in podpira komika Paola Rossija v njegovih oddajah in televizijskih nastopih. Je harmonikar v projektu »Una Valigia Piena di Note« Chiare Gelmini, v katerem glasba iz različnih držav poje v izvirnem jeziku. Kot pianist, harmonikar, igralec, pevec, avtor in glasbeni vodja je sodeloval z gledališčem Teatro Stabile del Friuli Venezia Giulia, gledališčem Miela iz Trsta, gledališčem Teatro Stabile iz Catanie, gledališčem Slovensko narodno gledališče iz Trsta in mnogimi drugimi. Na odru sodeluje v stotinah predstav, vključno s prvimi in ponovnimi nastopi v Italiji in tujini. Po naročilu skladatelja N. Piovanija je sodeloval z gledališčem G. Verdi iz Trsta.
Zoran Lupinc je diplomiral iz roga in harmonike, se nato posvetil študiju ljudskih inštrumentov, s posebnim poudarkom na diatonični harmoniki, in leta 1987 osvojil 1. svetovno prvenstvo za ta inštrument. Inovator v poučevanju in izvajanju ima tudi priložnost nastopati v pomembnih koncertnih dvoranah, kot je Philharmoniker Berlin. Leta 2017 je prejel prestižno nagrado »F.Gerbič« za izjemne zasluge na področju glasbenega pouka, ki jo podeljuje Zveza slovenskih glasbenih šol. Od leta 2018 Mednarodni muzej harmonike Recoaro Terme hrani odtis njegove desne roke.
Maurizio Marchesich je leta 1997 diplomiral na »G. Rossini« v Pesaru. Je zmagovalec številnih državnih in mednarodnih tekmovanj. Njegov repertoar sega od baročne do sodobne glasbe, od izvirnega harmonikarskega repertoarja do tanga. Leta 1995 je dobil v last AA kromatski bandoneon (Alfred Arnold), s katerim je takoj vzpostavil odličen občutek. Tudi leta 1995 je ustanovil »Triestango«. Nastopa na recitalih v Italiji, Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni, Srbiji, Črni gori, Albaniji, Avstriji, Nemčiji, Urugvaju, Argentini in ZDA. Bil je častni gost festivala Bellows Lovers Night v Yokohami (Japonska). Prisoten je v zbirkah »Piazzolla Forever«, »The Tango Way The Classic Way« in »Libertango« za EMI. Sodeloval je z gledališčem G. Verdi v Trstu. Štirje harmonikarji so ustanovitelji Izobraževalnega centra za harmonikarje D.I.H. (Društvo za izobraževanje harmonikarjev) s sedežem v Lokvi in podružnicami v drugih slovenskih mestih in v Trstu. Šola je namenjena vsem poznavalcem in navdušencem nad harmoniko, brez omejitev glede starosti in predznanja.
